Preboj za jutrišnjo zobozdravstvo

Zobje se razvijejo skozi kompleksen proces, v katerem se mehko tkivo s vezivnim tkivom, živci in krvnimi žilami poveže s tremi različnimi vrstami trdega tkiva v funkcijski del telesa. Kot razlagalni model tega postopka znanstveniki pogosto uporabljajo mišji sekalec, ki nenehno raste in se obnavlja skozi življenje živali.

Kljub dejstvu, da so mišji sekalec mišic pogosto preučevali v razvojnem okviru, je treba odgovoriti na številna temeljna vprašanja o različnih zobnih celicah, izvornih celicah ter njihovi diferenciaciji in celični dinamiki.

Z uporabo enocelične metode zaporedja RNA in genetskega sledenja so raziskovalci na Karolinska Institutet, Medicinski univerzi na Dunaju v Avstriji in Univerzi Harvard v ZDA zdaj identificirali in opredelili vse populacije celic v mišjih zobeh ter na mladih rastočih in odraslih človeških zobeh. .

"Od matičnih celic do popolnoma diferenciranih odraslih celic smo lahko razbrali poti diferenciacije odontoblastov, ki povzročajo dentin - trdo tkivo, ki je najbližje pulpi - in ameloblasti, ki povzročajo sklenino," pravi zadnja študija avtor Igor Adameyko na Oddelku za fiziologijo in farmakologijo Karolinska Institutet in soavtor Kaj Fried na Oddelku za nevroznanost Karolinska Institutet. "Odkrili smo tudi nove vrste celic in plasti celic v zobeh, ki lahko igrajo pomembno vlogo pri občutljivosti zob."

Nekatere najdbe lahko pojasnijo tudi nekatere zapletene vidike imunskega sistema v zobeh, druge pa osvetlijo nastanek zobne sklenine, najtršega tkiva v naših telesih.

»Upamo in verjamemo, da je naše delo lahko osnova za nove pristope k jutrišnjemu zobozdravstvu. Natančneje, lahko pospeši hitro rastoče področje regenerativnega zobozdravstva, biološko terapijo za nadomeščanje poškodovanega ali izgubljenega tkiva. "

Rezultati so bili javno dostopni v obliki interaktivnih uporabnikom prijaznih atlavov mišjih in človeških zob, ki jih je mogoče iskati. Raziskovalci menijo, da bi se morali izkazati kot koristen vir ne samo za zobozdravstvene biologe, temveč tudi za raziskovalce, ki jih zanima razvoj in regenerativna biologija na splošno.

————————–
Vir zgodbe:

Materiale priskrbel Karolinska Institutet. Opomba: Vsebino lahko urejate glede na slog in dolžino.


Čas objave: oktober-12-2020